Izzivi projekta

Pri predlaganem projektu smo si postavili dva glavna izziva:

  • najprej najti dokaze za jezikovno odvisnost kognitivnih struktur s primerjavo relacij med pojmi v treh jezikih, angleščini, slovenščini in hrvaščini, na področju krasoslovja,
  • drugič, razviti metodologijo za vizualizacijo znanja, z uporabo metod, ki temeljijo na korpusih, rudarjenju besedil in grafov ter naprednih tehnikah predstavljanja.

Prvi izziv je v neposrednem nasprotju s teoretično zastarelo, a v praksi še vedno pogosto upoštevano splošno teorijo terminologije, ki temelji na onomaziološkem oz. pojmovnem pristopu. Naš namen je dokazati, da predpostavka in vodilno načelo, po katerem je zgrajena večina sodobnih terminoloških baz in ontologij in ki pravi,  da so pojmi oz. kognitivne strukture bolj ali manj univerzalne in enake v vseh jezikih in kulturah, vodi do pretiranega posploševanja, poenostavitev in nesporazumov, predvsem na področju prevajanja, kjer so pojmi preneseni prek kompleksnih lingvističnih in pragmatičnih vzorcev in kjer za razliko od slovarjev pomen ne sme biti izoliran od sobesedila, vrste besedila, avtorjevega namena ter kulturnih in drugih posebnosti.

Drugi izziv pa je odpraviti pomanjkanje predstavitvenih metod, ki bi uspele ustrezno odražati dinamičnost, kontekstualno, jezikovno in kulturno pogojenost, ter hkrati uporabnikom še vedno nuditi prilagojeno in eksaktno informacijo v določeni situaciji. Klasični terminološki slovarji so urejeni abecedno in vsebujejo le malo podatkov o sobesedilu ali jezikovno specifični uporabi, podobno skopi pa so tudi z informacijami o pojmovnih strukturah. Naš cilj je razviti metodo za vizualizacijo pojmovno-terminoloških omrežij, hkrati pa ohranjati ali celo izpostavljati potencialne razlike med jeziki in žanri. Raziskovanje dinamičnih grafov bo temeljilo na orodju za vizualizacijo grafov BioMine.