Definition
Udornice so površinske kraške oblike, ki nastanejo s podiranjem stropa v podzemnih jamah z aktivnim vodnim tokom, ko se zniža gladina podzemne vode.
Vrviščar, 2016 po Stepišnik, 2006
Udornice so kraške globeli , ki nastanejo z udori stropov nad podzemnimi votlinami.
Ropret, 2016 po Stepišnik, 2010
Udornice so zaprte kraške globeli različnih dimenzij in oblik, ki so nastale z udori stropov nad podzemnimi votlinami.
Ropret, 2016
Udornice so večje kraške kotanje , ki so nastale zaradi rušenja stropa, zato imajo strma pobočja.
Urankar 2007 po Gams, 2003
Udornice so površinske kraške oblike , ki so nastale s spelogenetskimi procesi.
Frelih, 2014 po Mihevc, 2009
Udornice so izrazita površinska reliefna oblika , ki pa ima svoj izvor v podzemnem dogajanju.
Mihevc, 2001
Udornice so površinske kraške globeli različnih oblik in velikosti, katerih nastanek povezujemo s točkastim vertikalnim odnašanjem kamnine v podzemlje, bodisi z nenadnimi udori nad jamskimi prostori, bodisi s postopnim odnašanjem kamnine nad aktivnimi jamskimi rovi (Stepišnik, 2001).
Stepišnik, 2006 po Stepišnik 2001
Udornice so zaprte centrične globeli na krasu.
Stepišnik, 2010
Osnovni mehanizem nastanka udornic je rušenje jamskih stropov do površja oziroma udor.
Peternelj, 2009 po Stepišnik, 2006
Strokovna literatura večje udornice imenuje tudi koliševke ali kukave.
Stepišnik, 2011 po Gams in drugi, 1973
Nastanek in razporeditev večjih globeli, ki jih slovenska strokovna literatura prav tako imenuje udornice, sta vezana na specifične hidrološke procese na območjih koncentriranih podzemskih tokov, nihanja piezometričnega nivoja v podzemlju, na večjo agresivnost ali erozivnost vodnih tokov ali kombinacije teh dejavnikov.
Stepišnik, 2010
Habič je s kukavo poimenoval udornice, ki imajo v dnu dostop do podzemnih prostorov injih ločil od koliševk, ki so brez dostopa do podzemnih prostorov.
Frelih, 2014 po Stepišnik, 2006
Udorna vrtača (udornica): Nastala je z udorom.
Stepišnik, 2011
koliševka, koleševka: Več deset metrov globoka in široka kotanja, običajno s skalnim, prepadnim pobočjem, z vidnim dnom. Po prevladujočem naziranju je udornega postanka. Ljudski izraz na Notranjskem, kjer se javlja tudi ime koleševc.
Gams et al., 1973
udornica:Depresijska oblika z očitno udornim nastankom nad votlino. Pogosto ime za udorno vrtačo.
Gams et al., 1973
Frame
| CAUSE | je udornega postanka |
| Nastala je z udorom | |
| nastanek povezujemo s točkastim vertikalnim odnašanjem kamnine v podzemlje, bodisi z nenadnimi udori nad jamskimi prostori, bodisi s postopnim odnašanjem kamnine nad aktivnimi jamskimi rovi | |
| vezana na specifične hidrološke procese na območjih koncentriranih podzemskih tokov | |
| večjo agresivnost ali erozivnost vodnih tokov | |
| nihanja piezometričnega nivoja v podzemlju | |
| nastanejo s podiranjem stropa | |
| nastanejo z udori stropov | |
| so nastale z udori stropov | |
| so nastale zaradi rušenja stropa | |
| so nastale s spelogenetskimi procesi | |
| ima svoj izvor v podzemnem dogajanju | |
| FORM | običajno s skalnim, prepadnim pobočjem, z vidnim dnom |
| ločil od koliševk, ki so brez dostopa do podzemnih prostorov | |
| ki imajo v dnu dostop do podzemnih prostorov | |
| različnih oblik | |
| zaprte | |
| centrične | |
| SIZE | Več deset metrov globoka in široka |
| različnih velikosti | |
| različnih dimenzij | |
| večje | |
| LOCATION | |
| v podzemnih jamah z aktivnim vodnim tokom | |
| površinske | |
| nad podzemnimi votlinami | |
| površinska | |
| na krasu | |
| ATTRIBUTE | imajo strma pobočja |