kras

Kras je območje, na katerem so se zaradi razpoklinske prepustnosti in topnosti kamnin razvile posebne površinske in podzemne reliefne oblike, ki so nastale kot posledica kemičnega in mehanskega delovanja vode v karbonatnih kamninah, v apnencu in dolomitu.

Urankar, 2007

Kot občno ime (kras) pomeni v ljudskem jeziku kamnito ozemlje, kar je v skladu s paleoevropsko osnovo.

Miklavčič, 2006 po Gams, 2003

Kras je tip zemeljskega površja, ki je dobil ime po pokrajini Kras v zaledju Tržaškega zaliva.

Stepišnik, 2011

Kras je ozemlje, kjer vlada zaradi poklinske prepustnosti kamnine podzemeljsko, kraško, pretakanje vode, učinkovito kemično raztapljanje kamnin in kjer so lahko razvite tudi značilne površinske in podzemeljske oblike.

Frelih, 2014 po Gams et al., 1973

KRAS (Pisano z malo začetnico) - K. je eden osrednjih terminov speleološkega izrazoslovja. Definicij k. ni malo, a so si često protislovne in odsevajo ožjo stroko avtorja. Navajava samo nekaj izzivalnih alternativ, ki naj spodbudijo razpravo. M. Este ban in C.F. Klappa (1983, 1 I) sta predložila naslednjo, po lastni oceni geološko definicijo. Prvo podpisani uporabljam pri predmetu geologija krasa fizikalnogeološko: Ena materializacij eksogenega preoblikovanja kontinentalne zemeljske skorje. Značilno je odnašanje snovi v raztopini, zanemarljiva akumulacija in vertikalen odtok padavinskih voda s površja. To se odraža v oblikovanju zaprtih globeli in kopastih vrhov ter v opazni kanalski poroznosti. Poleg splošnih pogojev za nastanek kakršnihkoli površinskih oblik pogojujejo nastanek krasa sorazmerno hitro in enakomerno topna matična kamnina (kraške kamnine), možnost nastajanja zveznih podzemskih kanalov in dovolj obilne padavine.

Šušteršič in Knez, 1995

KRAS (Jamarska definicija) - Eden predelov na Zemlji, kjer najdemo človeku prehodne votline, daljše ali globlje od 10 m. Jamarska definicija verjetno ne more biti dosti drugačna, saj v nekaterih evropskih deželah raziskovanje opuščenih rudnikov, podzemskih kamnolomov, katakomb in "jam" pod ledeniki pretehta klasično jamarstvo v kraškem pozemlju. Najgloblja jama ZDA (Kazumura Cave na Havajih), ki je obenem jama z največjo znano horizontalno razdaljo med skraj nima točkama, je lavina cev. S slovenskim pojmovanjem krasa ima vse to kaj malo skupnega.

Šušteršič in Knez, 1995

kras: Pri drugih neslovenskih narodih karst (tudi rusko), pri Čehih, Slovakih, Poljakih kras. Ozemlje, kjer vlada zaradi razpoklinske prepustnosti kamnine podzemeljsko (kraško) pretakanje vode, učinkovito kemično raztapljanje kamnin in kjer so lahko razvite tudi značilne površinske in podzemeljske oblike. Beseda je predindoevropskega izvora (carra = kamen) in je bila do srede 19. stol. samo pokrajinsko ime za regijo Kras med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino. Največ s posredovanjem avstrijske strokovne literature je postala v obliki karst mednarodni termin.

Gams et al., 1973